Če ne bomo prepoznali in poosebili dejstvo, da v vsakem od nas tiči tudi nekdo, ki je sposoben, ne očitno, ampak ima potencial, v določenih situacijah, glede na nekatere okoliščine, da iztrga hrano iz stradajočih ust otroka – sama sem bila priča temu, ko so, sicer spodobni in ljubeči, dobri ljudje to počeli; bili so tako obupani in v tako brezizhodnem položaju, da so bili sposobni tega – ne bomo nikoli razsvetljeni; če ne bomo spoznali in poosebili vsega česar smo sposobni, celoten spekter od najslabšega do najboljšega. Ker bomo potem imeli več empatije, sočutja in razumevanja, tudi do tistih, ki počnejo stvari, ki nas lahko ranijo ali prizadenejo in vemo, da smo v določeni situaciji tega zmožni tudi sami. In tako postanemo manj obsojajoči...

Elizabeth Kubler Ross. preživela interniranka Auschwitza